Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je imelo izredno sejo, na kateri so obravnavali pritožbo, ki jo je vložil Nebojša Vukanović. Sodišče je Vukanovićevo pritožbo zavrnilo.
Predsednik Vrhovnega sodišča je sodeloval na srečanju Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije v Haagu. Razpravljali so o vladavini prava in izzivih sodobnega pravosodja. Srečanja so se udeležili tudi predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice in predstavniki mednarodnih pravosodnih institucij. Razpravljali so o prispevku mednarodnih in nacionalnih sodišč k vladavini prava. Potekala je tudi generalna skupščina, na kateri so obravnavali prihodnje sodelovanje in prioritete Mreže.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je Poljska kršila 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, v primeru, ki se nanaša na abortus. Sodišče je odločitev sprejelo v četrtek.
Zagrebški HDZ je obtožil stranki Možemo! in SDP, da uvajata politično cenzuro s prepovedjo koncerta Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu. HDZ trdi, da se omenjeni stranki postavljata nad zakon in sodišča ter da želita prepovedati domoljubne pesmi in vrniti družbo v preteklost. V HDZ so izrazili zaskrbljenost zaradi napovedane prepovedi koncerta, ki naj bi ga sprejela zagrebška mestna skupščina.
Predstavnica Črne Gore pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ECHR), Katarina Peković, prejema najvišjo plačo v vladi, ki v oktobru znaša 3.812 evrov neto. Oktobrske plače 52 funkcionarjev so skupno znašale 77.845 evrov.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo v zadevi "M.A. proti Latviji" in ugotovilo kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi s pravico do osebne svobode in varnosti. Latvija bo morala ženski plačati 9000 evrov odškodnine.
Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.
Minister za pravosodje Yılmaz Tunç je izjavil, da je odločitev Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Selahattina Demirtaşa postala dokončna. V primeru zahteve zainteresiranih strani bo o zadevi odločilo sodišče.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.
Odvetniki Vladimir Beljanski in Srđan Hromiš ter Beograjski center za človekove pravice so v imenu dveh študentov, žrtev fizičnega nasilja aktivistov Srbske napredne stranke (SNS) januarja 2025, vložili predstavko na Evropsko sodišče za človekove pravice proti Srbiji. Predstavka je podana zaradi pomilostitve štirih aktivistov SNS, ki so bili obtoženi napada na študente v Novem Sadu.
Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.
Predsednik turške stranke MHP, Devlet Bahçeli, je izjavil, da bi bila izpustitev nekdanjega sopredsednika stranke HDP, Selahattina Demirtaşa, koristna za Turčijo. Njegova izjava sledi odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je potrdilo kršitev njegovih pravic.
Ustavno sodišče Albanije je razveljavilo odločitev Sveta ministrov o odstavitvi župana Tirane, Eriona Veliaja. Sodišče je s petimi glasovi za in tremi proti razsodilo, da je bila odstavitev protiustavna, kar pomeni, da Veliaj ostaja župan. Kljub razveljavitvi odstavitve volitve v Tirani niso bile razveljavljene. Analitik Frrok Çupi meni, da bo imela odločitev sodišča negativne posledice za Tirano.
SDP je vložil tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice in kazensko prijavo na DORH zaradi suma nepravilnosti na volitvah za varaždinskega župana. Stranka meni, da so bile volitve kompromitirane zaradi resnih nepravilnosti in sumov o kupovanju glasov v Varaždinu.
Ob 75. obletnici Evropske konvencije o človekovih pravicah se vrstijo pozivi k njeni oslabitvi. Mnoge vlade si prizadevajo omejiti zaščito pred državno samovoljo, ki jo konvencija zagotavlja približno 700 milijonom ljudi.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo nekdanjega francoskega premierja Françoisa Fillona v zvezi z obsodbo v aferi fiktivnih zaposlitev njegove žene Penelope. Sodišče je pritožbo označilo za nedopustno zaradi 'očitnega pomanjkanja temeljev'. Fillon je na ESČP vložil pritožbo avgusta 2024, potem ko so ga v Franciji obsodili zaradi poneverbe javnih sredstev in pomoči pri poneverbi, povezanih z zaposlitvijo njegove žene kot parlamentarne asistentke. Sodišče je soglasno zavrnilo njegovo pritožbo.
Ustavno sodišče Črne gore je ponovno ugotovilo kršitev lastninske pravice podjetja Rokšped. Sodišče je ocenilo, da je način, na katerega so domača sodišča razlagala zakon, v nasprotju z načelom zakonitosti, ki ga zahteva Evropsko sodišče za človekove pravice. Država je dolžna podjetju izplačati obresti na preplačano trošarino. Podjetje Rokšped se že dve desetletji bori proti državi zaradi obračuna in plačila obresti na preplačani znesek trošarine na uvožene cigarete. Država je že leta 2018 priznala, da dolguje podjetju preplačano trošarino, vendar so Ministrstvo za finance ter Upravno in Vrhovno sodišče zavrnili zahtevo podjetja.
V Črni gori potekajo razprave o različnih temah. V panelu FUNK 2025 so poudarili, da družba brez kritičnega mišljenja postane dovzetna za govor sovraštva in dezinformacije, ter da je boj proti govoru sovraštva odgovornost vseh. Andrija Mandić je komentiral nedavna aretiranja in poudaril, da morajo biti vsi enaki pred zakonom, institucije pa morajo delovati brez političnih pritiskov. Akcija za človekove pravice je pozvala k ustavitvi politizacije Ustavnega sodišča in poudarila, da je državni interes, da se sodišče zapolni.
Rusija je sporočila, da ne bo spoštovala odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ji nalaga plačilo več kot 253 milijonov evrov odškodnine Gruziji. Odškodnina je povezana s preprečevanjem prostega prehoda v gruzijskih regijah Abhazija in Južna Osetija, katerih neodvisnost je Moskva priznala.
Kreml je ostro kritiziral evropske države, češ da spodbujajo ukrajinsko vlado k nadaljevanju vojne in oddaljevanju od mirovnih pogajanj z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je Kijev pod pritiskom Evrope, ki ga s tem ovira pri doseganju miru. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil sicer vedno odprt za diplomacijo, vendar so ovire za dogovor po mnenju Kremlja na strani Kijeva in njegovih evropskih podpornikov.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zoper Republiko Slovenijo glede ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o njegovem premoženjskem stanju. Sodišče je ugotovilo, da pritožba ni bila utemeljena.
Predsedujoči Doma narodov Parlamenta Federacije BiH, Tomislav Martinović, je izjavil, da bi morala Hrvaška začeti postopek revizije državljanstev zaradi številnih zlorab v Bosni in Hercegovini.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je odločilo, da mora Rusija Gruziji plačati več kot 253 milijonov evrov odškodnine. Odškodnina je namenjena za kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile zaradi preprečevanja prostega prehoda ljudi med gruzijskima regijama Abhazijo in Južno Osetijo. Rusija je neodvisnost teh regij priznala po rusko-gruzijski vojni leta 2008.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Rusiji naložilo plačilo več kot 253 milijonov evrov odškodnine Gruziji zaradi kršitev pravic prebivalcev med konfliktom leta 2008. Čeprav je malo verjetno, da bo Moskva odškodnino dejansko plačala, odločitev predstavlja pomemben pravni korak v smeri odgovornosti za posledice vojne.
Evropska unija je Ukrajini namenila 10 milijonov evrov za poseben tribunal za zločine agresije, ki jih je zagrešila Rusija, in 6 milijonov evrov za pomoč ukrajinskim otrokom, ki so bili nezakonito deportirani, ter žrtvam spolnih zločinov. Kaja Kalas, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost, je med obiskom v Kijevu izrazila podporo Ukrajini in napovedala, da bo EU kmalu razširila sankcije proti Rusiji.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) je objavilo odločitev, v kateri ugotavlja, da je Srbija priznala kršitev pravic očetov gardistov, ki so bili leta 2004 ubiti v vojašnici v Topčiderju. Srbija se je zavezala, da bo izvedla učinkovito uradno preiskavo smrti gardistov Dragana Jakovljevića in Dražena Milovanovića.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da Rusija ni dolžna plačati odškodnine vdovi nizozemskega snemalca Stana Storimansa, ki je umrl avgusta 2008 zaradi ruske raketne napada v Gruziji. Sodišče je ugotovilo, da je Rusija bila malomarna pri preiskovanju smrti Storimansa, kar predstavlja kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar to ne pomeni, da je Rusija dolžna plačati materialno odškodnino. Sodišče ni sprejelo stališča glede vprašanja krivde, o čemer bo odločalo drugo sodišče. Določilo je, da mora Rusija plačati odškodnino za nematerialno škodo.
Olimpijska prvakinja v teku, Caster Semenya, je po sedmih letih končala pravni izziv pravilom o upravičenosti na podlagi spola v atletiki. Odločitev je sprejela kljub zmagi na Evropskem sodišču za človekove pravice julija, ki je, kot se je zdelo, ponovno zanetila enega najbolj spornih primerov v športu. Semenya se je borila proti pravilom, ki so jo prisilila, da zniža raven testosterona, da bi lahko tekmovala.
Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo zahtevo za začasno odredbo po členu 39 Poslovnika sodišča v primeru "Jovičić proti Srbiji". Primer se nanaša na srbskega državljana Bogdana Jovičića, ki je v priporu od avgusta 2025 zaradi domnevnega vandalizma med študentskimi protesti v Srbiji.
Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je v govoru pred Združenimi narodi obtožil Hrvaško in visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta, da sta spodkopala pritožbo njegovega svetovalca Slavena Kovačevića. Izrazil je tudi dvom o korupciji Evropskega sodišča za človekove pravice v tem primeru.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrnilo pritožbo anarhista Alfreda Cospita proti režimu 41-bis, ki velja za ostrejši zaporski režim. Sodišče je odločilo, da je pritožba "očitno neutemeljena", s čimer je potrdilo zakonitost posebnega režima in njegovo združljivost z zdravstvenim stanjem Cospita, kljub gladovni stavki, ki jo je izvajal. Cospito je bil obsojen zaradi atentatov na direktorja družbe Ansaldo in na šolo karabinjerjev.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odpravilo začasno ustavitev izgona sirskega državljana iz Avstrije. Sodišče je predhodno ustavilo izgon, vendar je kasneje odločilo, da se lahko izgon izvede. Sirski državljan je bil v Avstriji obsojen zaradi kaznivih dejanj.
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader in direktor madžarskega podjetja Mol, Zsolt Hernadi, sta na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu sprožila postopek proti Hrvaški. Sanader, ki je bil zaradi obsodbe zaradi korupcije več let v zaporu, trdi, da ni imel poštenega sojenja.
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader in šef madžarskega MOL-a Zsolt Hernadi sta vložila tožbo proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ker menita, da jima ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje. Hrvaška se bo morala o tožbi očitovati do sredine januarja 2026. Odvetnik Veljko Miljević je dejal, da sodba Sodišča v Strasbourgu kaže na nepravilnosti v sojenju Sanaderju.
Primer 22-letnega srbskega študenta, ki je gladovno stavkal zaradi podaljšanja pripora po avgustovskih protestih v Novem Sadu, je prišel do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Sodišče bo odločalo o zadevi.
Kljub prejšnji odpovedi protesta podpore Bogdanu Jovičiću, je bil napovedan nov protest. Študentje in državljani so se zbrali pred Okrožnim zaporom v Bačvanski ulici v Beogradu in zahtevali njegovo izpustitev. Ravnanje z Jovičićem je sprožilo kritike javnosti in mednarodnih akterjev, več kot 65.000 državljanov pa je zahtevalo njegovo osvoboditev.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je podaljšalo začasno ustavitev izgona sirskega državljana iz Avstrije v Sirijo, ki je bila uvedena prejšnji mesec, najmanj do 25. septembra. Sodišče želi pridobiti dodatne informacije o primeru.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je ponovno obsodilo Francijo zaradi pomanjkljivosti v njenem pravosodnem sistemu pri obravnavi primerov spolnega nasilja. Sodišče je izpostavilo težave pri razumevanju pojmov, kot sta privolitev in prisilni nadzor, ter opozorilo na dolgotrajne postopke.
Pariško sodišče je francosko državo obsodilo zaradi hude malomarnosti pri preiskavi izginotja Estelle Mouzin leta 2003. Oče Estelle Mouzin je že leta 2018 vložil tožbo, v kateri je državi očital, da ni storila vsega, da bi našla njegovo hčerko.
Pritvor v črnogorskih zaporih je v središču pozornosti zaradi napovedane stavke in domnevnih kršitev človekovih pravic. Pritvorjene osebe opozarjajo na možnost blokade sodnih postopkov in kršitve zakonov, ustave ter prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Poudarjajo, da naj bi bila Črna gora edina država v Evropi, kjer pritvorjene osebe stavkajo zaradi nepravičnega sojenja in neupoštevanja odločitev evropskih sodišč. Aktivisti pozivajo pristojne, da obiščejo pritvorjene osebe in se seznanijo z njihovim položajem.
Vladimir Đukanović, član predsedstva SNS, je izjavil, da bi morali ukiniti vse državne univerze, ker naj bi znanje vodilo v anarhijo in ustvarjalo "vojne formacije za ulične nemire".
Victoria McCloud, prva transspolna sodnica v Veliki Britaniji, se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, da bi izpodbijala odločitev britanskega vrhovnega sodišča, ki potrjuje biološki spol. McCloud, ki je bila imenovana leta 2010 in se je upokojila letos, želi s pritožbo obiti britansko vrhovno sodišče.
Victoria McCloud je sprožila postopek na Evropskem sodišču za človekove pravice, ker naj bi ji vrhovno sodišče Združenega kraljestva kršilo pravico do poštenega sojenja, ko ni hotelo obravnavati njenih dokazov. Maya Forstater, voditeljica organizacije za pravice žensk Sex Matters, je močno kritizirala njen poskus izpodbijanja odločitve.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je začasno ustavilo še eno izgonitev sirskega storilca v Sirijo, tokrat do 8. septembra. Herbert Kickl, vodja stranke FPÖ, je odločitev ESČP označil za "popolno odpoved" in dejal, da je s tem propadla "asylum predstava" stranke ÖVP.
Vladimiro Zagrebelsky, ki je bil med letoma 2001 in 2010 sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, je umrl v Gressoneyju v starosti 85 let. V svojem zadnjem prispevku za La Stampo je pisal o razvoju državljanskih pravic v povezavi z okoljem.
Novi trgovinski sporazum med EU in ZDA je v Belgiji povzročil mešane politične odzive, saj so nekateri sporazum označili za odraz evropske šibkosti, medtem ko so drugi opozorili na morebitne milijardne stroške, ki bi jih lahko sporazum prinesel, zlasti za avtomobilsko industrijo. Posebej prizadet je bil belgijski farmacevtski sektor, zaradi morebitnih carin in posledic na izvoz. Kljub temu, da je komisar Maroš Šefčovič pojasnil, da sporazum vključuje tudi Ukrajino, podrobnosti niso bile razkrite. Borzni trgi so sprva izrazili olajšanje, a se je razpoloženje ob objavi dogovora obrnilo v zaskrbljenost. Francija je sporazum ostro kritizirala, premier François Bayrou ga je označil za kapitulacijo, zaradi česar je bila kritična tudi Socialistična stranka (PS). Švicarske farmacevtske izvoznike so prizadele carine, ki bi lahko močno vplivale na njihov izvoz v ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán je zagrozil z vetom na prihodnji evropski proračun, medtem ko se poglablja korupcijski škandal, ki obkroža francosko Socialistično stranko.
Ustavno sodišče je v obnovljenem postopku ugodilo ustavni pritožbi ženske, ki je bila domnevno žrtev spolne zlorabe in zlorabe položaja s strani duhovnika. Policija je prvotno odložila primer, v katerem naj bi duhovnik najprej spolno nadlegoval žensko kot mladoletno, nato pa kot njen vodja diplomske naloge in spovednik izsiljeval spolni stik. Primer se je po uspešni pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vrnil na Ustavno sodišče, ki je zdaj odredilo ponovno preiskavo. Sodba poudarja potrebo po učinkoviti preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj.
Na seji Predstavniškega doma Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine so razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prodaji stanovanj s stanovanjsko pravico. Vakufska direkcija je pozvala poslance, naj ne podprejo omenjenega zakona, saj menijo, da bi to povzročilo največjo škodo vakufski lastnini.
Joanna Staniszkis in Krzysztof Kontek sta vložila pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) proti Poljski zaradi domnevnih nepravilnosti in zanemarjanja med volitvami. Ne trdita, da so bile volitve nujno ponarejene, vendar poudarjata, da imata kot državljana pravico vedeti, kakšen je bil njihov pravi rezultat. Zahtevata odškodnino in "obtožujeta poljsko državo" za domnevne nepravilnosti.
Vladimir Beljanski, odvetnik študentke Ane, ki so ji nasilneži zlomili čeljust, je napovedal, da se bo njegova stranka pritožila Evropskemu sodišču za človekove pravice. Napadalci, ki so Ani povzročili težke telesne poškodbe, so bili namreč pomiloščeni s strani predsednika Vučića. Beljanski poudarja, da je primer 'nadstrešnice' brez primere in poln presedanov, ter pričakuje podporo strokovnih združenj in relevantnih institucij. Primer so označili za dejanje, kjer je država prevzela odgovornost za nekaznovanje težkih telesnih poškodb in mučenja.